Please Wait...
Statistika pravi, da so najrazličnejše bolečine eden najpogostejših razlogov za obisk pri zdravniku. Največkrat so povezane s poškodbami, boleznimi in stanji kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva, lahko pa dodobra zagrenijo življenje, saj onemogočajo oziroma zmanjšajo sposobnost opravljanja tudi enostavnejših vsakodnevnih opravil.
Z bolečinami je v ogromno primerih povezana odsotnost z dela, prav tako problematika predčasnega upokojevanja. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da javnost zdravju kostno-mišičnega sistema posveča občutno premalo pozornosti, saj s tem povezane bolezni ne vplivajo na dolžino življenja, vseeno pa se moramo zavedati, da bolečina, kakršna koli že, še posebno pa dlje trajajoča oziroma kronična, pomembno vpliva na kakovost življenja. Tokrat se bomo posvetili bolečinam v mišicah. Telesna vadba danes pridobiva na priljubljenosti, pri tem pa se marsikdo hitro ujame v poplavo zmotnih prepričanj, ki lahko škodijo zdravju. Želja po fit in izoblikovanem telesu je tako velika, da mnogokrat zamegli zdrav razum in nas žene v skrajnosti, ki jih naše telo - naše mišice - ni zmožno prenesti. V naslednjih vrsticah preverjamo, kakšna sploh je vloga mišic, kateri so najpogostejši vzroki za bolečine v mišicah in kako se lahko sami lotimo njihovega lajšanja.
MIŠICE NISO POMEMBNE LE ZA LEPO OBLIKO TELESA
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, brez katerih bi bile onemogočene mnoge, če ne kar vse življenjske funkcije. Ločujemo tri vrste mišičnih tkiv. Prve, o katerih je zagotovo največ govora, so prečno progaste oz. skeletne mišice, ki so pritrjene na kosti In so edine, katerih premikanje lahko zavestno nadzorujemo. To so tiste mišice, ki jih treniramo, da bi z njihovo rastjo lepo izoblikovali svoje telo. Sodelujejo pri vsem, kar počnemo, od hoje in teka do žvečenja hrane in umivanja zob. Druga vrsta mišic so gladke oz. visceralne mišice, ki so v notranjosti krvnih žil in organov, so najšibkejše in posledično najbolj varčne - porabijo manj energije kot skeletne -, vendar pa imajo izjemno pomembno vlogo, saj pomagajo premikati hrano po prebavnem traktu in ohranjati krvni obtok skozi žile. Njihovega delovanja ne moremo zavestno nadzorovati. Zadnja je srčna mišica. V telesu imamo eno samo, to je tista, ki utripa v naših prsih in bije naš življenjski ritem. Njena naloga je črpanje krvi po telesu, je močna mišica, njeno delovanje pa je seveda neodvisno od človekove volje.
Srce lahko prečrpa več kot 2500 litrov krvi na dan in je zato najbolj zaposlena mišica v telesu, ki nikoli ne počiva. Mišice, ki se največkrat premaknejo, so tiste v človeškem očesu, in sicer tudi po 10O.OOO-krat na dan. Med najmočnejšimi je mišica v čeljusti, ki omogoča zapiranje zob s silo do 55 kilogramov na sekalce in kar do 200 kilogramov na kočnike. Kot zanimivost naj omenimo še, da je največja mišica v telesu gluteus maximus oz. velika zadnjična mišica, najmanjše pa se skrivajo v notranjem ušesu.
V nadaljevanju se bomo osredotočili zgolj na prvi tip mišic - skeletne. Te omogočajo gibanje, vse od večjih gibov, ki jih izvajamo med hojo, tekom, plesom ali plavanjem, pa do manjših, odgovornih za dejavnosti, kot so pisanje, govor in smeh. Pomembne so tudi za držo, saj med stojo ali sedenjem telo pomagajo ohranjati v pravilnem položaju, in ravnotežje, pri čemer velja omeniti, da so za slednje najpomembnejše mišice jedra, ki stabilizirajo telo.
NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE Z MIŠICAMI IN VZROKI ZANJE
Bolečine v (skeletnih) mišicah so precej pogosta tegoba, s katero se je zagotovo že vsakdo srečal. Seveda je vsakršna bolečina neprijetna, nobena se ne pojavi kar tako, določene vrste bolečine pa zahtevajo še večjo pozornost kot druge, saj lahko vodijo v dolgoročne težave. »Največkrat se srečujemo z mišično zategnjenostjo, sledijo čezmerna raba (overuse) in preobremenitve (overload) posameznih mišic ali mišičnih skupin,« pojasni Robert Drobne, diplomirani fizioterapevt in OMMT-terapevt, in doda, da se pojavljajo tudi težave z mišičnimi krči ter seveda poškodbe in raztrganine mišic. Problem najpogosteje nastane takrat, ko ne poslušamo svojega telesa, bodisi namerno bodisi nenamerno spregledamo opozorilne znake in se, čeprav mišica ne zmore več, ne ustavimo - telesu ne privoščimo zasluženega počitka. »Znaki in opozorila, ki nam jih sporoča telo, nas obvarujejo pred poškodbo ali preobremenitvijo,« poudari sogovornik in razloži, da nas hitri ritem sodobnega življenja, tekmovalnost in previsoko zastavljeni cilji hitro pripeljejo do točke, kjer želja po čim hitrejšem in opaznejšem napredku zlahka prevlada nad zdravim razumom in našo sposobnostjo. Tako spregledamo neprijetne občutke in celo bolečino, ki si jo pogosto radi razlagamo kot nekaj dobrega, kot indikator kakovostnega športnega treninga, na ta način pa lahko zelo hitro pretiravamo z rabo oziroma obremenitvijo mišic, kar lahko privede do bolj ali manj hudih poškodb.
»DOBER TRENING MORA HUDO BOLETI!«
Eden izmed največkrat slišanih trditev, povezanih s športom in bolečinami v mišicah, je ta, da naj bi se kakovost treninga stopnjevala vzporedno s stopnjo bolečine, a to ni nič drugega kot mit. Manjša razbolelost ali še vzdržen pekoč občutek v mišicah sta med treningom seveda normalna in celo zaželena, saj je to znak, da premikamo svoje meje in posledično povečujemo svojo zmogljivost in moč, vendar pa vsaka bolečina zahteva pozornost - čeprav meje premikamo, moramo paziti, da jih ne prekoračimo. Le vzdržna in kratkotrajna bolečina med treningom je sprejemljiva, ne sme nam onemogočati nadaljnje izvedbe vaj, po končani aktivnosti pa mora hitro izzveneti. Če nam telo pravi, da je napor prehud, ne rinimo z glavo skozi zid. Težke vaje zamenjajmo z lažjimi ali pa se ohladimo, zaključimo vadbo in si privoščimo počitek.
Podoben mit se drži t. i. muskelfibra, ki ga mnogi opevajo, saj naj bi bil znak, da smo opravili izjemen trening. Seveda je utrujenost po vadbi normalna in tudi prijetna, saj nam potrjuje, da smo naredili nekaj dobrega za svoje telo. Znak, da smo prestopili mejo in močno pretiravali, so večdnevna izmučenost po treningu ter bolečine, ki po daljšem preteku časa še vedno ne popustijo. Robert Drobne pove, da je tudi muskelfiber (v nasprotju s splošnim prepričanjem) pravzaprav poškodba, zato ta bolečina ni tako nedolžna, kot se zdi: »Vsaka bolečina, ki se pojavi v našem telesu, je neke vrste opozorilo oziroma alarm, da se dogaja ali pa se je zgodilo nekaj nefiziološkega. Nič drugače ni z zapoznelo mišično bolečino oziroma t. i. muskelfibrom. Gre za mikropoškodbo na mišičnih vlaknih, ki zakrvavijo.« Posledično se mišice in zaloge energije ne obnavljajo dovolj učinkovito. Muskelfibra ni težko prepoznati, bolečina je običajno najhujša po preteku enega ali dveh dni, je izjemno neprijetna in nas ovira pri vsakodnevnih aktivnostih. Že to je dovolj velik pokazatelj, da dobre bolečine enostavno ni. »Prepričanje, da je pojav bolečine v mišicah znak dobrega treninga, je zmoten!« povzame Drobne.
KDAJ LAHKO BOLEČINO OBVLADAMO SAMI IN KDAJ JE PRIPOROČLJIV OBISK ZDRAVNIKA ALI FIZIOTERAPEVTA?
Pomembno je, da znamo prepoznati večje oziroma hujše poškodbe, hkrati pa tudi, da ne prezremo manjših. Kot že poudarjeno, moramo imeti v mislih, da nam vsaka bolečina sporoča o nekem nefiziološkem dogajanju v našem telesu, zato tudi ob »običajnem« muskelfibru ne smemo le sedeti križemrok in čakati, da mine. »Večje oziroma hujše poškodbe mišice začutimo kot nenadno ostro bolečino,« nas razsvetli Robert Drobne. To vrsto bolečine pogosto spremlja občutek, da se je nekaj raztrgalo. »Večkrat je takoj po poškodbi gibanje omejeno, bolečina ne dovoljuje nadaljevanja,« doda sogovornik. Tudi pri malo blažjih poškodbah se lahko pojavi ostra bolečina, ki pa hitreje popusti. V tem primeru nas občutek in želja vlečeta, da kljub poškodbi nadaljujemo trening oz. vadbo, a fizioterapevt Drobne to močno odsvetuje: »Vsi opisani dogodki so resno vabilo za obisk zdravnika in pozneje fizioterapevta.« Po drugi strani pa lahko bolečine v mišicah, ki se pojavijo z ohladitvijo telesa, poskušamo obvladati sami, na primer z masažo, valjčkanjem in tudi raznimi geli. Če se stanje kljub ukrepanju v nekaj dneh ne izboljša, Robert Drobne prav tako predlaga obisk fizioterapevta.
BOLEČI KRČI
Krči v mišicah so neprijetna nadloga, ki nas lahko preseneti tudi v stanju mirovanja in celo med spanjem. Enoznačnega odgovora na vprašanje, kaj jih povzroča, ni. »Stroka si tu ni povsem enotna,« pravi Drobne. »Zelo verjetno obstaja povezava med temperaturo, dehidracijo in neravnovesjem elektrolitov, v kombinaciji s preobremenitvijo in še nekaterimi dejavniki, ki vplivajo na nevromišično ravnovesje. Ko se nekaj vzrokov prekrije, se pojavi mišični krč.« Neprijetno pekočo bolečino, ki ga spremlja, lahko poskusimo pregnati z močnim pritiskom v mesto največje bolečine. Pomagajo lahko tudi nežen razteg mišice, masaža, topli obkladki (ali vroča prha)...
Da bi se tej tegobi izognili, moramo biti pozorni na hidracijo in zadosten vnos elektrolitov, opozori Robert Drobne. Med elektrolite prištevamo snovi, kot so magnezij, natrij, kalij in kalcij, in so izjemno pomembne za notranje ravnovesje našega organizma. Tudi redno izvajanje vaj za razteg mišic je lahko \ odlična preventiva proti krčem: »Vadbo vedno začnemo z ogrevanjem, aktivacijo izvajamo in prilagodimo svojim objektivnim sposobnostim, ter končamo z raztezanjem.«
NEPRIJETNA NAPETOST V MIŠICAH LAHKO VODI V KRONIČNO BOLEČINO
Čutimo jo v obliki zatrdelosti v mišicah, nanjo pa ne vpliva nujno le telesna aktivnost. Nemalokrat jo povzroča stres, pa tudi ponavljajoči se gibi, na primer pri delu za tekočim trakom ali sedenju pred zaslonom in tipkanju na računalnik. Dobra novica je, da lahko napetost v mišicah učinkovito sproščamo sami. Kako, nam pojasni Robert Drobne: »Po končanem treningu priporočamo metodo kompletnega raztezanja, kar pomeni, da ne raztezamo samo tiste mišice, ki je bila med vadbo obremenjena, temveč celotne mišično-fascialne verige.
Raztezanja ne priporočamo le po težkih treningih, saj tudi pri lažjih preti nevarnost, da nastane poškodba mišičnih vlaken, ki zaradi porušene homeostaze ostanejo zakrčena.« Napetost v mišicah lahko po ohladitvi preženemo z masažo z uporabo gladkega ali vibracijskega valjčka, v pomoč so nam lahko tudi razni hladilni geli, s katerimi prav tako blago zmasiramo zategnjeni del telesa, po preteku enega dneva pa lahko po opravljeni aktivacijl posežemo tudi po robatem valjčku in izvedemo kompletno raztezanje. Proti napetosti nam bo dobro dela tudi masaža pri profesionalcu. Učinkovita preventiva so lahko redna telesna aktivnost, prilagojena našim zmogljivostim, ogrevanje in ohlajanje pred treningom oz. po njem, meditacija, joga in druge tehnike sproščanja ... Predvsem se poskusimo izogibati stresnim situacijam in občutkom, ne pozabimo si vzeti časa le zase, poskrbimo za zdravo in uravnoteženo prehrano ter poskušajmo čim več časa preživeti zunaj, na svežem zraku - vse to ne bo dobro delo le našim mišicam, temveč bo pozitivno vplivalo tudi na naše splošno zdravje in dobro počutje.
Zavoda za zdravstveno zavarovanje in drugih zavarovalnic prostovoljnega zavarovanja.